Kako so načrtovali napad na Alija Hameneja: imeli tudi dostop do prometnih kamer v Teheranu

Umor iranskega vrhovnega vodje Alija Hameneja je bil načrtovan do zadnje podrobnosti, bolj, kot so si iranske oblasti ter varnostne in obveščevalne sile predstavljale.

Kako je bil videti usodni načrt, je ameriški časnik Financial Times skiciral po pogovoru z več viri iz izraelskih obveščevalnih vrst – kako je bilo mogoče, da Hamenej in njegovi obveščevalci, čeprav so se zavedali grožnje izraelskega atentata, niso zaznali prihajajočega zračnega napada nanj sredi belega dne.

Hamenej je bil ubit v bližini svojih prostorov na Pasteurjevi ulici v Teheranu. Ko so tja prihajali visoko usposobljeni in zvesti telesni stražarji ter varnostniki uradnikov, so jih Izraelci že opazovali.

"Teheran smo poznali tako, kot poznamo Jeruzalem"

Že leta naj bi imeli dostop do skoraj vseh prometnih kamer v Teheranu. Njihovi posnetki so bili šifrirani in posredovani na strežnike v Tel Avivu in na jug Izraela, pravita dva vira, seznanjena z zadevo.

Ena od kamer je imela po navedbah vira posebej uporaben zorni kot, saj je omogočal, da so ugotovili, kje so moški radi parkirali svoje zasebne avtomobile, ter ponujal vpogled v delovanje vsakdanjika strogo varovanega kompleksa.

Dosjeje pripadnikov varnostnih enot so dopolnjevali zapleteni algoritmi, s pomočjo katerih so imeli Izraelci podatke o tem, kje živijo, kdaj delajo, po katerih poteh prihajajo na delo ter, kar je najpomembneje, koga običajno varujejo in prevažajo.

Ta vir podatkov v realnem času pa ni bil edini način, s katerim sta Izrael in ameriška obveščevalna agencija Cia lahko natančno določila, ob kateri uri bo 86-letni Hamenej v svojih pisarnah in kdo bo ob njem.

Obenem je Izrael namreč zmotil delovanje približno šestih mobilnih baznih postaj v bližini Pasteurjeve ulice, zaradi česar so telefoni ob klicu delovali, kot da so zasedeni – in s tem Hamenejevim varnostnikom preprečili, da bi prejeli morebitna opozorila o prihajajočem napadu.

Te obveščevalne zmogljivosti so bile del večletne obveščevalne kampanje, ki je vodila k atentatu na ajatolo.

Dolgo, preden so padle bombe, "smo Teheran poznali tako, kot poznamo Jeruzalem", je za FT dejal eden od aktualnih izraelskih obveščevalnih uradnikov. "In ko nek kraj poznaš tako dobro kot ulico, na kateri si odraščal, opaziš že najmanjšo stvar, ki ne sodi tja," je dodal.

Natančna obveščevalna slika iranske prestolnice je bila rezultat dolgotrajnega zbiranja podatkov, človeških virov, ki jih je pridobila izraelska obveščevalna služba Mosad, ter gore podatkov, ki jih je vojaška obveščevalna služba predelovala v vsakodnevna poročila.

Skrivnost Izraela: identifikacija tarč

Izrael je uporabljal matematično metodo, znano kot analiza družbenih omrežij, da je izluščil malo verjetna središča odločanja in prepoznal nove tarče za nadzor in likvidacijo, je dejal vir, seznanjen z njeno uporabo. Vse to je napajalo izraelske obveščevalce z zanje najpomembnejšim podatkom: tarčami.

"V izraelski obveščevalni kulturi je ciljno obveščanje najpomembnejše taktično vprašanje – zasnovano je tako, da omogoča strategijo," je za FT dejal Itai Shapira, 25-letni veteran izraelskega obveščevalnega direktorata. Če odločevalec sklene, da je treba nekoga ubiti, bodo obveščevalci zagotovili ciljne obveščevalne podatke, je pojasnil.

Izrael je v preteklosti v tujini likvidiral na stotine ljudi, med njimi voditelje militantnih skupin, jedrske znanstvenike, kemijske inženirje, pa tudi številne nedolžne mimoidoče.

Tehnološka prevlada izraelskih obveščevalnih služb je bila v celoti razkrita v 12-dnevni vojni lanskega junija, ko je bilo v uvodnem valu v nekaj minutah ubitih več kot deset iranskih jedrskih znanstvenikov in visokih vojaških uradnikov.

A uboj Hameneja ni bil zgolj tehnološki dosežek, temveč politična odločitev, je dejalo več sedanjih in nekdanjih izraelskih obveščevalnih uradnikov, ki so sodelovali pri članku.

Ko sta Cia in Izrael ugotovila, da bo Hamenej v soboto zjutraj vodil sestanek v svojih pisarnah blizu Pasteurjeve ulice, se jim je priložnost, da ga ubijejo skupaj z velikim delom iranskega vrha, zdela posebej ugodna.

Ocenili so namreč, da bi jih po dejanskem začetku vojne veliko težje izsledili, saj bi Iranci hitro začeli uporabljati izmikajoče se taktike, vključno z umikom v podzemne bunkerje.

Hamenej sicer ni živel v skrivanju. Javno je razmišljal o možnosti, da bi bil ubit, in lastno življenje označeval za nepomembno za usodo islamske republike. V času vojne pa je po besedah enega od sogovornikov vendarle sprejel nekatere previdnostne ukrepe. "Zanj je bilo nenavadno, da ni bil v svojem bunkerju – imel je dva –, in če bi bil tam, ga Izrael z bombami, ki jih ima, ne bi mogel doseči," je dejal vir.

Napad na Iran načrtovan več mesecev

Vir, seznanjen z razmerami, je povedal, da je bil napad na Iran načrtovan že več mesecev, vendar so uradniki prilagodili operacijo, potem ko sta ameriška in izraelska obveščevalna služba potrdili, da se bodo Hamenej in njegovi visoki uradniki v soboto zjutraj sestali v njegovem kompleksu v Teheranu.

A pri tako pomembni tarči, kot je bil Hamenej, neuspeh ni prišel v poštev. Izraelska vojaška doktrina zahteva, da dva ločena visoka častnika, ki delujeta neodvisno drug od drugega, z visoko stopnjo gotovosti potrdita, da je tarča na pravi na lokaciji in kdo jo spremlja.

V tem primeru je imela izraelska obveščevalna služba po navedbah dveh virov informacije iz signalnega obveščanja, kot so prometne kamere in globoko infiltrirana mobilna omrežja. Eden od virov je dejal, da so ti podatki kazali, da sestanek s Hamenejem poteka po načrtu, saj so se visoki uradniki odpravljali na lokacijo.

Američani pa so imeli še nekaj bolj oprijemljivega: človeški vir, sta povedala oba sogovornika. Cia tega ni želela komentirati.

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izdal ukaz za začetek operacije Epski bes, je ameriška vojska izraelskim lovcem odprla pot za bombardiranje Hamenejevega kompleksa z izvedbo kibernetskih napadov, ki so "motili, slabili in zaslepili iranske zmožnosti zaznavanja, komuniciranja in odzivanja", je povedal general Dan Caine, predsednik združenega štaba ameriških oboroženih sil.

Caine je dejal, da je bil napad na kompleks izveden podnevi na podlagi "sprožilnega dogodka", ki so ga izraelske obrambne sile lahko izvedle s pomočjo ameriških obveščevalnih podatkov.

Izraelska letala so na Hamenejev kompleks izstrelila do 30 natančnih izstrelkov, je povedal nekdanji visoki izraelski obveščevalni uradnik. Iranci so bili na zajtrku, ko so bili ubiti, je Trump dejal za Fox News.

Napad podnevi je po navedbah izraelske vojske pomenil prednost. "Odločitev za napad zjutraj in ne ponoči je Izraelu drugič omogočila taktično presenečenje kljub visoki stopnji iranske pripravljenosti," so pojasnili.

Vrhunec dveh ločenih dogodkov, med katerima je minilo več kot 20 let

Taktični uspeh je bil po besedah Sime Shine, nekdanje uradnice Mosada, ki se je ukvarjala z Iranom, vrhunec dveh ločenih dogodkov, med katerima je minilo več kot 20 let.

Prvi je bila direktiva, ki jo je leta 2001 takratni premier Ariel Šaron dal Meiru Daganu, takratnemu vodji Mosada – ki je bil dotlej osredotočen na Sirijo, palestinske militantne skupine, Hezbolah in druge –, naj Iran postavi v ospredje.

"In od takrat je to tarča," je dejala Shine. Izrael je sabotiral iranski jedrski program, ubijal njegove znanstvenike, se boril proti njegovim posredniškim silam in celo uničil vojaško infrastrukturo njegove ključne zaveznice Sirije v dneh po odstavitvi Bašarja al Asada.

Drugi dogodek, je dodala Shine, je bil teroristični napad Hamasa 7. oktobra 2023, za katerega Izrael trdi, da ga je podprl Iran. Ta je po pisanju FT spremenil dolgoletno izraelsko paradigmo: da so umori voditeljev držav tudi v času vojne prepovedani.

Ubijanje tujih voditeljev ni le tabu, temveč tudi operativno tvegano. Neuspeh jim lahko le poveča ugled, kot se je zgodilo po številnih spodletelih poskusih Cie, da ubije kubanskega voditelja Fidela Castra. Po drugi strani pa lahko uspeh sproži nepredvidljiv kaos, zaključuje FT.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Slovensko volilno vprašanje za milijon dolarjev